[ Pobierz całość w formacie PDF ]
vsaki luknji raka, oe! In zopet sem se z me0 anim ust-
vom ozrl nanjo.
r pa se je obrnil k meni ter rekel: Povejte nam na-
posled tudi vi, prijatelj iz Maribora, svojo sodbo! Kako
vam ugaja to pisanje, katerega skraja niste mogli raz-
lu0 iti? Vljudno je vprl svetle oi name, kakor bi mi
estital k dobremu zdravju. Iz prej0 njega razjarjenega
loveka se je polagoma prelevil v mirnega nasme0 ljivca.
76
TOVARI DAMJAN
BESeDA
Bere se kakor kak0 na propoved. To pa veste, propo-
vedi vasi pretiravajo v graji na0 ih slabosti, ker bi sicer
omahovali na poti k pobolj0 anju.
To je res. Pa povejte mi, ali vam je 0 lo branje od srca?
Kar ni iz srca vzeto, ne gre k srcu.
Midva se razumeva, prijatelj, kaj?
e mogoe.
r se mi je 0 iroko posmejal. Glejte, jaz ne poznam
samo konja, tudi v druge stvari umem do dna pogleda-
ti. In mnogo slabega vidim in se uim marsikaj spregle-
dati. Tudi lahko uganem, kako je nastalo to pismo. Moj
sin je potoil svojemu prijatelju svoje gorje in dva dobra
tovari0 a sta mu svetovala, naj se priporoim svetemu
Duhu za pravo pamet. Da, to vekrat delam. Zato se pa
tudi lahko pohvalim, da mi je lastni razum kralj v glavi.
Moj sin ivi pa s tujim razumom in s tem je navadno
teko izhajati.
Oj, teko, teko! sem vzdihnil pridavljeno. In ven-
dar ivimo vsi kolikor toliko s tujo pametjo. Ve pa ni-
sem rekel. Razsodil sem pa sam pri sebi o Damjanovem
oetu, da je ves tak0 en kakor sin: hud je, a kmalu je tudi
dober. Tak0 ni so ljudje, katerih du0 evnost je zloena iz
same obutnosti in same samoljubnosti. In spustil se je
r v samohvalo: kako njemu ne ostane ni prikritega,
da hode po svetu le opazuje in opazuje, kaj se godi ter
premi0 ljuje in vsemu pride do kraja. Tudi pikre besede
77
TOVARI DAMJAN
BESeDA
so 0 e padle name. Pa o teh reeh je sedaj tako prijetno
molati, kakor je bilo takrat neprijetno jih poslu0 ati.
aj je sedel e ves skren za mizo. Vasih je sivo po-
gledal name. Morda se je tudi njemu zdanilo vglavi in
nemara so ga pekli prej0 nji izrazi: konjederec, zoprnik
in drugi. Marica pa se mi je vekrat dobrosrno posme-
jala in celo z nogo me je skrivaj sunila v moj 0 korenj.
Bilo je e pozno v no. Moaka sta si poslednjikrat
pripila, Marica si je pripletala lase in Vorka je sladko
spal vrh pei, ko sem se tiho poslovil. Zunaj je bila hlad-
na no poznega poletja. Prijetno je udaril vame svei
zrak. Po dolini se je razlegala fantovska pesem:
Moj fanti je prijahal
konjika belega
izzivajoa morda na krvavo bitko. Iznad gore se mi je
poredno smejala polna luna.
Prva svetloba jutranje zore se je lila drugo jutro sko-
zi line in odprta vrata v konju0 no, ko se je oglasil r pri
meni. Ravno sem robante umival nemirnemu Agi ko-
pita in podkve. Tiho je stal nekaj trenutkov pred stajo,
gledal na moje delo ter bl s palico ob stegno. Zazrl sem
mu v obraz: zdel se mi je prepaden, bled in truden. a-
loigra se je razigrala v njem sem si mislil. Bilo je jasno,
da je imel tudi ta korenjak svoje notranje boleine. Dasi
je kazal neko tiho dostojnost, njegovo razdrto lice je pri-
78
TOVARI DAMJAN
BESeDA
alo, da je tudi on plaal za zmago glave nad srcem.
Ozrl se je na mojo postelj, otep slame, razgrnjen v kotu,
ter rekel: Na roicah tudi vam ni postlano, prijatelj.
Ne, oe, mi konjeniki spimo na slami, sem mu od-
govoril s 0 partanskim ponosom. Ta odgovor ga je men-
da razvedril. Vsi smo ustvarjeni za trpljenje, je rekel.
Z usmevom na licu me je zapustil in jaz sem v tem us-
mevu videl soutje. Hvaleen sem pogledal za njim.
Pred hlevom je postal in nekaj pomislil. Br je segel v
ep, izvlekel list, povrnil se na prag ter mi molil pismo,
reko: To dajte mojemu sinu nazaj! emu to nosim s
seboj? Kar je na papirju, naj ostane na papirju, e ni
vredno, da se vtisne v srce. Vso no sem premi0 ljeval,
kako naj delam, da ne bo pohuj0 anja in slabega glasu o
na0 i hi0 i. e bova prijatelja s Tonetom, kadar bom sam
zopet oenjen. Poslednje besede je naglasil in meni so
se zdele zelo znailne. Hitro je od0 el proti ele0 niku.
etrt ure pozneje sem napajal konja na ulicah. Nad
menoj po poti, ki je peljala kraj ajevega zelnika v hrib,
je gnal r iskro rebe.
etudi ni v vsaki luknji raka, lepo ivalco ste pa le
kupili v re0 njevku! sem kliknil v breg.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]