[ Pobierz całość w formacie PDF ]
vsaki luknji raka, o�e!� In zopet sem se z me0 anim �ust-
vom ozrl nanjo.
�r� pa se je obrnil k meni ter rekel: �Povejte nam na-
posled tudi vi, prijatelj iz Maribora, svojo sodbo! Kako
vam ugaja to pisanje, katerega skraja niste mogli raz-
lu0 �iti?� Vljudno je vprl svetle o�i name, kakor bi mi
�estital k dobremu zdravju. Iz prej0 njega razjarjenega
�loveka se je polagoma prelevil v mirnega nasme0 ljivca.
76
TOVARI� DAMJAN
BESeDA
�Bere se kakor kak0 na propoved. To pa veste, propo-
vedi v�asi pretiravajo v graji na0 ih slabosti, ker bi sicer
omahovali na poti k pobolj0 anju.�
�To je res. Pa povejte mi, ali vam je 0 lo branje od srca?
�Kar ni iz srca vzeto, ne gre k srcu.�
�Midva se razumeva, prijatelj, kaj?�
��e mogo�e.�
�r� se mi je 0 iroko posmejal. �Glejte, jaz ne poznam
samo konja, tudi v druge stvari umem do dna pogleda-
ti. In mnogo slabega vidim in se u�im marsikaj spregle-
dati. Tudi lahko uganem, kako je nastalo to pismo. Moj
sin je poto�il svojemu prijatelju svoje gorje in dva dobra
tovari0 a sta mu svetovala, naj se priporo�im svetemu
Duhu za pravo pamet. Da, to ve�krat delam. Zato se pa
tudi lahko pohvalim, da mi je lastni razum kralj v glavi.
Moj sin �ivi pa s tujim razumom in s tem je navadno
te�ko izhajati.�
�Oj, te�ko, te�ko!� sem vzdihnil pridavljeno. �In ven-
dar �ivimo vsi kolikor toliko s tujo pametjo.� Ve� pa ni-
sem rekel. Razsodil sem pa sam pri sebi o Damjanovem
o�etu, da je ves tak0 en kakor sin: hud je, a kmalu je tudi
dober. Tak0 ni so ljudje, katerih du0 evnost je zlo�ena iz
same ob�utnosti in same samoljubnosti. In spustil se je
�r� v samohvalo: kako njemu ne ostane ni� prikritega,
da hode� po svetu le opazuje in opazuje, kaj se godi ter
premi0 ljuje in vsemu pride do kraja. Tudi pikre besede
77
TOVARI� DAMJAN
BESeDA
so 0 e padle name. Pa o teh re�eh je sedaj tako prijetno
mol�ati, kakor je bilo takrat neprijetno jih poslu0 ati.
�aj� je sedel �e ves skr�en za mizo. V�asih je sivo po-
gledal name. Morda se je tudi njemu zdanilo vglavi in
nemara so ga pekli prej0 nji izrazi: konjederec, zoprnik
in drugi. Marica pa se mi je ve�krat dobrosr�no posme-
jala in celo z nogo me je skrivaj sunila v moj 0 korenj.
Bilo je �e pozno v no�. Mo�aka sta si poslednjikrat
pripila, Marica si je pripletala lase in Vorka je sladko
spal vrh pe�i, ko sem se tiho poslovil. Zunaj je bila hlad-
na no� poznega poletja. Prijetno je udaril vame sve�i
zrak. Po dolini se je razlegala fantovska pesem:
Moj fanti� je prijahal
konji�ka belega
izzivajo�a morda na krvavo bitko. Iznad gore se mi je
poredno smejala polna luna.
Prva svetloba jutranje zore se je lila drugo jutro sko-
zi line in odprta vrata v konju0 no, ko se je oglasil �r� pri
meni. Ravno sem robante� umival nemirnemu Agi ko-
pita in podkve. Tiho je stal nekaj trenutkov pred stajo,
gledal na moje delo ter b�l s palico ob stegno. Zazrl sem
mu v obraz: zdel se mi je prepaden, bled in truden. �a-
loigra se je razigrala v njem sem si mislil. Bilo je jasno,
da je imel tudi ta korenjak svoje notranje bole�ine. Dasi
je kazal neko tiho dostojnost, njegovo razdrto lice je pri-
78
TOVARI� DAMJAN
BESeDA
�alo, da je tudi on pla�al za zmago glave nad srcem.
Ozrl se je na mojo postelj, otep slame, razgrnjen v kotu,
ter rekel: �Na ro�icah tudi vam ni postlano, prijatelj.�
�Ne, o�e, mi konjeniki spimo na slami,� sem mu od-
govoril s 0 partanskim ponosom. Ta odgovor ga je men-
da razvedril. �Vsi smo ustvarjeni za trpljenje,� je rekel.
Z usmevom na licu me je zapustil in jaz sem v tem us-
mevu videl so�utje. Hvale�en sem pogledal za njim.
Pred hlevom je postal in nekaj pomislil. Br� je segel v
�ep, izvlekel list, povrnil se na prag ter mi molil pismo,
reko�: �To dajte mojemu sinu nazaj! �emu to nosim s
seboj? Kar je na papirju, naj ostane na papirju, �e ni
vredno, da se vtisne v srce. Vso no� sem premi0 ljeval,
kako naj delam, da ne bo pohuj0 anja in slabega glasu o
na0 i hi0 i. �e bova prijatelja s Tonetom, kadar bom sam
zopet o�enjen.� Poslednje besede je naglasil in meni so
se zdele zelo zna�ilne. Hitro je od0 el proti �ele0 niku.
�etrt ure pozneje sem napajal konja na ulicah. Nad
menoj po poti, ki je peljala kraj �aj�evega zelnika v hrib,
je gnal �r� iskro �rebe.
��etudi ni v vsaki luknji raka, lepo �ivalco ste pa le
kupili v �re0 njevku!� sem kliknil v breg.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
