[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ti! Ogrska je dale, kar se tie pravne pomoi, dalje nego
Amerika moem se pa ne vidi v srca. Morebiti se lae-
jo, morebiti pa je njih zagovor vendar istinit in so le ne-
sreniki, ne pa vlaugarji. Kaj torej storiti?
Sodnik si pa oitno ni ni belil glave, ampak je kar
kratko malo izjavil, da ve e dovolj in da sklene dokazo-
vanje. Le tako mimogrede je 0 e vpra0 al zadaj stojeega
paznika, ali imajo obdolenci kaj mresa, (to je nam-
re c. kr. uradni izraz za u0 i). Paznik je tono javil, da je
na onih dveh, ki sta sedaj v kroju, vse mrgolelo; ba0 za-
radi tega sta se morala takoj preoblei v jetni0 ko oble-
ko, njuna lastna je pa 0 la v kotel, kjer se 0 e sedaj pari.
Moa v kroju sta povesila glavi, sodnik pa jima je rekel
z oitajoim glasom: Vidita! In po ganju tudi smr-
dita! in potem je razglasil sodbo, da sta zaradi vlau-
ganja obsojena vsak na dva tedna zapora, njuna tovari0 a
brez ivinoreje pa da sta opro0 ena.
Paznik je vse 0 tiri odvedel.
126
IGRAKE
BESeDA
Meni je prielo gori po nogah in po ivotu neprijetno
gomazeti, sodnik mi je pa pojasnil, da je mres jako za-
nesljiv znak vlaugarstva.
Tega 0 e nisem vedel: v zakonu ne stoji ni o tem! Se-
veda, na0 kazenski zakon je sploh zelo pomanjkljiv ...
To je bila prva razprava.
Potem so pri0 torkljali v sobo trije berai; za njimi je
zaprl duri paznik. Njih obrt se jim je oitno poznala,
prvi je imel malho in prazen rokav, drugi leseno nogo,
tretji s ple0 o je pa mial, a brezzoba usta so mu bila
venomer zasukana na rahel smeh. Bili so stari 68, 72 in
78 let in, kakr0 ni so sedeli na klopi in z izrazom brezpo-
gojno vdane potrpeljivosti zrli predse, so se mi smilili
v srce.
Ta na0 a nesrena policija, sem si mislil, emu neki tira
to ubogo 0 karto love0 ko pred sodi0 e! Za delo niso, ob-
ine se jih branijo, kaj hoejo drugega, nego da berai-
jo! Nisem se mogel vzdrati in dal sem proti sodniku
du0 ka svojemu preprianju, da bodo opro0 eni, tudi ako
niso morebiti, kar se tie mresa, isto nedolni.
Toda sodnik je le skomignil z ramami in ogovoril star-
ce: Beraili ste! Tukaj po mestu, ko vendar veste, da vas
na0 i policaji ni kaj radi ne gledajo! In kako naj bi vas,
rodoljube z deele, radi gledali, ko imamo e mestnih
reveev preve! Zadnji se je tak mestni nadarbinar
obesil, kakor je policija poroala, od same lakote. Vidi-
127
IGRAKE
BESeDA
te, pa je imel tukaj, v mestu, svojo domovinsko pravico!
Zdaj bi jim pa 0 e vi, zunanjiki, odjedali kruh! To vendar
ne gre! To je zoper paragrafe!
Starkov ni neprijazni sprejem ni kaj razburil.
Malo vzdihnili so in zaka0 ljali, zaka0 ljali bolj iz nava-
de, ker se tako spodobi beraem, kakor iz potrebe, in
potem so polglasno, kakor zase odgovorili.
Prvi: lovek ne more iv v zemljo.
Drugi: Prosi se lahko, krasti je greh!
Tretji: Revei smo; ni nimamo na svetu kakor Boga
v nebesih in dobre ljudi na zemlji.
In z vdano potrpeljivostjo so se zamaknili zopet
predse v tla, sopli so enakomerno in glasno in kazalo je,
da zadremljejo.
Sodnik se je razburjal: Kaj naj storim z vami, pokore!
Takele 0 pitalarje mi semkaj vlaijo! Saj vendar nismo ne
bolnica ne hiralnica, ubonica pa tudi ne! e s takimile
naj ueni sodnik trati svoj dragoceni as, seveda! Ampak
ga ne bo! Lahko kar greste, prijatelji, ste e opravili, pro-
sti ste, kar izgubite se v bojem in cesarskem imenu,
kamor hoete, pa sreno!
Nobeden se ni ganil.
Sodniku je nekaj 0 inilo ez lice, zdelo se mi je podob-
no soutju, toda nadaljeval je z osornim glasom: Oho!
Vi ne greste? Vam ne di0 i prostost? Torej taki tii ste!
Seveda zunaj je mraz, kajne, da kar stopinje zvene, pri
128
IGRAKE
BESeDA
nas pa lepo gorko kakor pri peku; zunaj vas 0 e iz hlevov
pode, pri nas pa ima vsak svojo edno posteljo, kajne, pa
0 e robec za usekovanje, prav po gosposko, in krtaico za
zobe (brezzobi slepec se je zadovoljno zareal) in skoraj
bi bil pozabil, jutri je nedelja in imamo meso, zato ste pa
danes pri0 li, kajne! O ti pokvarjeni svet! Pa saj je 0 koda
asa, ki ga izgubljam z vami. Torej hitro in kratko: Ko-
liko asa bi pa radi zaprti bili, kaj?
Senca lahnega nasmeva je izpreletela starkom zgu-
banena lica in prvi je rekel: Po svojem preudarku na-
redite, gospod! ivi ne moremo v zemljo. drugi:
Krasti je greh, kako naj ivimo, e se nas ne usmilite!
tretji: Mi smo revei, Bog vam povrni, gospod!
Sodnik jim je v kratkih, suhoparnih besedah razglasil
sodbo, da so v imenu njegovega velianstva cesarja ob-
sojeni zaradi beraenja vsak na 48 ur v zapor.
Obsojenci so zganili glave, malo zaka0 ljali in vzdihni-
li; spogledali so se poasi in potem je najmlaj0 i, tisti, ki
je imel 0 ele 68 let in leseno nogo, v imenu vseh izrekel
najvdanej0 o zahvalo za naklonjeni zapor, naj ga Bog ti-
soero povrne gospodu sodniku! Hkrati je pa ponino
prosil, da bi smeli biti z milostnim dovoljenjem sodni-
ka zaprti skozi vso zimo, vsaj tja do velike noi ...
Tovari0 a sta z globokimi vzdihi in pritajenim enakome-
mim mrmranjem podpirala govornika in slepec je stis-
129
IGRAKE
BESeDA
kal med prsti dolg molek z debelimi, rnimi jagodami:
morebiti sta molila ...
[ Pobierz całość w formacie PDF ]